Pridejo trenutki, ko
razmišljamo tudi o tem kako dolgo bomo
živeli. Iz dneva v dan, iz ure v uro, iz minute v minuto so nam šteti dnevi kdaj bomo
preminuli. Kolikorat ste pomislili, kam pravzaprav gremo? Ja, jaz srčno upam da bom v svojem
naslednjem življenju pes ali mačka. Ne bom preveč govoril o svojih željah, da ne bom pristal kot
podgana v kanalizaciji. Pustimo se presenetiti :).
Večnega življenja v enem telesu ni, to naj bi bilo vsem jasno, vsaj dokler kitajčki ne izumejo nekih vsadkov za nadomestek naših organov. Ta čas pa do naše zadnje ure lahko samo še razmišljamo, ali so to nebesa, če nismo bili preveč pridni pa pekel v kompletu s savno seveda. Naše telo sčasoma strohni, mi pa se
utelesimo v nekaj, kar ni znano nobenemu smrtniku, ali pa preprosto "
puf" izginemo?
Duša naj bi bla večna, v kar so prepričani mnogi, se pravi naj bi se ponovno rodili. Spet se bo zabavno
stiskati k mamici, občasno zajokati ko si lačen, ko ti nekdo ni všeč, mu preprosto pljuniš v obraz (ah saj je še otrok). Ja, posledično če naj bi ta teorija držala, bi se danes 6 letni otroci ukvarjali z algoritmi in ne z igranjem Traviana. Nekateri so mišlenja da duh človeka nekaj časa ostane v svoji sobi, in sčasoma izgine. Kolikokrat pomislite, če vas kdo
opazuje, ali če je nekdo poleg vas. Dvakrat se dobro razglejte okoli sebe, in preverite če so vse slike in listki na svojem mestu. Samo da ne boste razočarani, Casper še vedno obstaja!.
Jah, ne ugibajte kaj boste in kje boste, ko bo vaše življenje preminulo. Čebela, konj ali pa medved ni važno, samo da ste pridni, hitri ali pa močni za novo življenje!
Izkoristite svoje življenje,
živite ga, ker lahko da se boste
reinkarnirali v polarnega medveda, in vas lahko čaka zelo
kratko življenje.
p.s. Želel bi si, da se motim v zadnjem stavku.