Stari Egipčani so spoštovali alojo in so jo imenovali "rastlina nesmrtnosti". Egipčanski kraljici Nefretete in Kleopatra naj bi se celo kopali v soku aloe. Obe sta bili znani po svoji lepoti. Kleopatrine služkinje so mešale rastlino v losione za kožo, tako da bi povečale lepoto svoje gospodarice.
Do leta 600. pr.n.št. je Aloe Vera prišla v Perzijo in Indijo, kamor so jo verjetno prinesli arabski trgovci. Arabci so jo poimenovali "puščavska lilija".
Odkrili so tudi način predelave te rastline in sicer tako, da so bosi odvajali gel in rastlinski sok od zunanjih plasti in nato shranili kašasto meso aloe v vreče izdelane iz kozje kože. Alojo so imeli na soncu, dokler se ni popolnoma posušila in potem so vsebino zmleli v prah.
Okoli leta 500 pr.n.št. je bil po gojenju aloe znan otok Socotra blizu afriškega roga. Legenda celo pravi, da je Aleksander Veliki v času osvajalnih pohodov osvojil otok z namenom, da bi s to rastlino omogočil trajno oskrbo svojih ranjencev. Menijo, da je na otoku Socotra bilo 5 plantaž Aloe Vere. S to rastlino naj bi trgovali z daljnimi državami: s Tibetom, Malezijo, Indijo in Kitajsko.
Hindujci verjamejo, da je Aloe Vera rastla v edenskem vrtu in so jo imenovali »tihi zdravilec«. Stari kitajski zdravniki so jo imeli za zelo zdravilno ter jo imenovali »zdravilo ravnovesja«. Tudi danes ji Američani pravijo »tihi zdravilec«, Rusi pa po vzoru starih Egipčanov »eliksir dolgega življenja«.
V Ameriki so rastlino stoletja uporabljali stari Maji na Jukatanu. Ženske so jo uporabljale za nego suhe kože, njen grenak okus pa z namenom, da odvrne otroke od dojenja. Seminolski Indijanci s Floride so verjeli, da ima Aloe Vera značilnosti pomlajevanja.
Prvi resni pokazatelj za razumevanje današnje splošne uporabe Aloe Vere se nahaja v Dioscoridesovem »Grškem herbariju«. Ta starogrški zdravnik je navajal, da je vsebino lista potrebno uporabljati za zdravljenje: gnojnih ran in hemoroidov, suhe kože, srbečice kože, vnetih mandljev, dlesni in grla, modric, gnojnih čirov na spolnih organih, za obdelavo prepucija in za zaustavitev krvavenja iz ran.
Mahatma Gandhi (v pismu Romain Rolandu): »Vprašal si me katere skrivnostne sile so me obdržale v življenju v času mojega dolgotrajnega posta. Bila je to neomajna Vera v Boga, enostavno in umirjeno življenje ter Aloe Vera.«
Drugi znani zdravnik tega časa Plinij Starejši je v svoji »Zgodovini rastlin« potrdil Dioscoridesova odkritja in je dodatno odkril, da Aloe Vera lahko pomaga pri številnih drugih boleznih ter lahko zmanjša tudi potenje.
Poglejte si spletno trgovino ki ponuja Aloe Vera Gel in Sok Aloe Vera
